10 tednov, 5 knjig

Za svoj izziv sem si zadala, da bom v 10 tednih prebrala 5 knjig, torej po eno knjigo na dva tedna. Za ta izziv sem se odločila, ker sem od nekdaj občudovala ljudi, ki so radi brali in ki so v življenju prebrali veliko knjig, ta navada pa meni nikoli ni šla od rok. Poleg tega vsi poznamo dolge sezname dobrih lastnosti, ki jih branje prinese, torej širše besedišče, večja splošna razgledanost, zniževanje stresa itd. Lahko torej rečem, da sem bila do knjig vedno pozitivno naravnana in sem si kot svojo želeno identiteto sebe, predstavljala sebe, ki veliko bere.

Da bi izziv lažje opravila in se ga sploh sem si na začetku zadala katere knjige bom brala. Ker sem bila v nakup / izposojo knjig močno vpletena, in sicer na osebni ravni, je pri izbiri knjig šlo za sistematično procesiranje oz. središčno pot po modelu ELM. Naj pojasnim, pri izbiri knjig je šlo za močno vpletenost na osebni ravni, saj sem s tem, da sem brala knjige krepila svojo samopodobo in identiteto, oz. sem poskušala doseči svojo želeno identiteto nekoga, ki redno bere knjige. Izbira katere knjige bom brala mi je bila pomembna tudi zato, ker sem vedela, da jih bom morala brati dlje časa in nisem želela obtičati z nezanimivo knjigo. Tako sem se glede knjig odločala racionalno, o argumentih in mnenjih drug glede knjig sem veliko razmišljala in raznim informacijam sem namenila veliko pozornosti.

Edina knjiga, ki se jo kupila nekoliko impulzivno, je bila knjiga 3. & 4. tedna, Nevarne vode, pisateljice Donne Leon. Knjigo sem kupila v antikvariatu, tja pa sem šla z namenom, da kupim neko kriminalko. Ker me je ta knjiga najbolj pritegnila, sem jo kupila. Šlo je torej za načrtovano vrsto impulzivnega nakupovanja (po Sternu), saj sem v proces nakupovanja šla z vedenjem, da bom nekaj kupila.

Pri izbiri knjige sem se najbolj opirala na referenčno skupino, t.i. »BookTok«. Na TikToku sem spremljala »influencerje«, ki so delili svoja mnenja o knjigah. Dva meni najljubša »influencerja« sta Jack Edwards in Steph Bohrer. Ker sem jima pripisala neko informacijsko moč (presodila sem, da imata referenta več znanja od mene), sta name vplivala predvsem preko informacijskega vpliva.

Na začetku izziva si nisem dodelila časa, kdaj bom knjige brala, to se je nekako storilo samo od sebe, večinoma sem brala zvečer. Po tretjem tednu, torej po drugi individualni nalogi, sem se odločila, da bi začela tudi z branjem knjig zjutraj, da bi pred vsakim dnevom imela še nekaj časa zase. To pa mi nikakor ni uspelo, ker ne maram zgodnjega vstajanja, tako sem to navado hitro opustila.

Pri izvajanju izziva sem bila na začetku zelo motivirana in sem se trudila, da sem brala kar se da redno, mi je bilo pa na začetku vseeno težko vzpostaviti to navado vsakodnevnega branja. Najlažje sem se izziva držala na sredini, ko sem navado že vzpostavila, še vedno pa se me je držala motivacija, najprej ker delam nekaj dobrega za sebe in tudi zato, ker je šlo za študijsko obveznost. Proti koncu dveh tednov, me je motivacija že zapustila, predvsem me je motilo to, da sem branje povezovala s še eno študijsko obveznostjo, kar me je velikokrat demotiviralo, in potem pete knjige tudi nisem prebrala do konca.

Če gledam nazaj je šlo pri moji motivaciji za motivacijski konflikt približevanje – izogibanje. Želela sem izboljšati svoje bralne navade in hkrati se izogniti stresu in razmišljanju o svojim težavah, problemih ali pa življenju nasploh. Branje mi je tako omogočalo, da sem storila oboje.

Po koncu izziva lahko rečem, da sem nad sabo malce razočarana, ker mi ni uspelo prebrati vseh knjig, saj menim, da si nisem zadala pretežkega izziva, bila sem le zelo demotivirana. Kljub vsemu sem zadovoljna, da sem prebrala vsaj 4 knjige od 5 in vem da bom tudi zadnjo knjigo prebrala, čeprav to ne bo v sklopu izziva. Zadovoljna sem, da sem pri izzivu sodelovala, saj sem mnenja, da bo to spremenilo moje nadaljnje bralne navade.