LIFESTYLE DETOX

Že kar nekaj časa opazujem kako prehiter sodoben življenjski tempo slabo vpliva na moje počutje. Moja pozornost, čas in energija so slepo usmerjeni v vsakodnevne obveznosti in pričakovanja, ki jih moram kot posameznik v družbi izpolniti, kar vodi v to, da mi pogosto preprosto zmanjka energije in časa zase, za svoje, predvsem ekspresivne potrebe in želje, ki bi me popeljale do boljšega, tako fizičnega, kot psihičnega počutja. In čas je (bil), da rečem STOP!

Stop hitremu tempu življenja. Čas je, da se umirim in najprej poskrbim zase. Ta izziv je bila odlična priložnost, da stopim iz svoje cone udobja in se končno dovolj motiviram, da začnem opravljati aktivnosti, ki sem si jih po tihem že dolgo želela, a nikoli ni bilo pravega trenutka za začetek. Vedno sem našla nek izgovor.

Na tej točki se verjetno sprašujete kaj konkretno je sploh bil moj izziv in vedenje, ki sem ga želela doseči. Zadala sem si dokaj kompleksen izziv, ki je sestavljen iz treh komponent. In sicer, se bolj zdravo prehranjevati, natančneje v vsakdan vpeljati obroke, ki vključujejo zelenjavo, biti bolj športno aktivna, torej se večkrat tedensko posluževati telovadbe in s tem izboljšati telesno kondicijo ter vsak dan napisati deset dobrih stvari o dnevu in tako izboljšati svoje psihično počutje. S tem sestavljenim izzivom sem želela izkoristiti priložnost celovite prenove svojega življenjskega sloga, ki se ga verjetno sama od sebe ne bi upala lotiti. To odločitev sem sprejela samozavestno in to predvsem zaradi kombinacije zunanje in notranje motivacije. Slednja je izvirala predvsem iz želje, da se čim bolj približam svoji želeni identiteti oziroma idealnemu jazu. Želela sem doseči zdrav življenjski slog, preko vseh komponent svojega izziva, s katerim bi naredila nekaj dobrega zase – izboljšala svoje fizično in psihično počutje.  Na drugi strani pa mi je zunanjo motivacijo predstavljajo dejstvo, da je to naloga, ki jo moram opraviti v okviru predmeta Vedenje porabnikov in za katero želim dobiti čim boljšo oceno. In tako se je moje potovanje skozi »detox« življenjskega sloga začelo.

Slika 2: Ujeti trenutki med opravljanjem aktivnosti

Prva dva tedna sem pri opravljanju izziva zelo uživala in bila zato zelo motivirana. Zagreto in vestno sem sledila vsem aktivnostim in jih pridno sproti beležila. Ko pa sem zakorakala v tretji teden sem naletela na prve težave. Vidno mi je padla motivacija in imela sem občutek, da mi je začelo primanjkovati časa ter da sem si zadala prezahteven izziv. Vendar zdaj ni bilo več poti nazaj. Začela sem razmišljati kako bi se lahko bolj motivirala in prišla do sklepa, da moram ponovno obuditi svojo notranjo motivacijo, ki je veliko trajnejša in trdnejša od zunanje. Spet sem postala zagnana za opravljanje aktivnosti, kot naročeno pa so me takrat preko zunanje motivacije še dodatno spodbudili Lidlovi kuponi za zelenjavo, ki so mi omogočili cenejši nakup le-te.

Ob opravljanju izziva sem se zalotila tudi pri motivacijskem konfliktu izogibanje-izogibanje. In sicer se je večkrat zgodilo, da sem zaradi veliko drugih obveznosti imela premalo časa, da bi opravila vse zadane aktivnosti v enem dnevu. Tako sem se enkrat na primer morala odločiti ali večer raje skuham večerjo, ki bo vsebovala zelenjavo in ne opravim telovadbe, ali pa raje opravim telovadbo in se odpovem obroku z zelenjavo. Takšnih podobnih situacij je bilo kar nekaj. Velikokrat sem se morala odločati tudi med aktivnostmi za opravljanje izziva in drugimi stvarmi, kot je na primer študentsko delo. V takšnih situacijah sem večinoma izbrala izziv, vendar sem nekajkrat dala prednost tudi drugim stvarem. To se je dogajalo predvsem v »slabih dneh«, ko se s pomanjkanjem volje in energije nisem bila sposobna prepričati v opravljanje aktivnosti. Kljub težkemu značaju takšnih perspektiv izziva, sem bila vesela, da so tudi ti bili del mojega zasledovanja cilja, saj sem se iz njih naučila ogromno. Za nazaj na njih ne gledam kot na neuspeh, ampak kot oviro, ki sem jo uspela premostiti in tako naprej opravljati zadane aktivnosti. To mi je med drugim uspelo tudi s pomočjo referenčnih skupin in posameznih referentov, ki jim sledim in ki mi predstavljajo veliko aspiracijo. Eden izmed teh je avstralska influencerka, ki deluje pod imenom »Sarah's day«.

Skozi sam izziv so me v ozadju ves čas spremljala pozitivna stališča, ki sem jih zgradila na osnovi pridobljenih informacij o tej temi in lastnih izkušnjah. Občutek imam, da je to v veliki meri vplivalo na to, da nad izzivom nisem obupala in sem vztrajala do konca.

Opravljanje tega izziva je bila zame odlična izkušnja in edinstvena priložnost, da dosežem želeno vedenje ter se s tem za kar nekaj korakov približam zadanemu, bolj zdravemu življenjskemu slogu. Ob tem sem se naučila veliko stvari, med drugim tudi poslušati samo sebe ter si razporejati in prilagajati čas in aktivnosti tako, da mi najbolj odgovarjajo in da bo njihova učinkovitost čim večja. Mislim, da sem kljub vsem omejitvam uspešno končala izziv, vendar s tem nisem zaključila tudi z naučenim vedenjem. Ravno obratno. Ta naloga mi je pomagala, da sem to vedenje usvojila, zdaj pa z aktivnostmi že drvim naprej.