50000 veselih korakov :)

  50000 korakov na teden

 

Ko sem se odločala za izziv, sem želela izbrati nekaj, kar sem že počela v preteklosti in v čemer sem bila uspešna, a sem zaradi različnih razlogov nehala to delati. Odločitev je padla in odločila sem se da za izziv rabim narediti več kot 50.000 korakov na teden. Hkrati je bilo to nekaj, kar me je veselilo, po drugi strani pa je to bil tudi pravi izziv, saj sem vedela, da se bližajo meseci, v katerih bom imela v dnevu vedno manj časa za druge dejavnosti razen učenja. Pri odločitvi so mi tudi pomagala pozitivna stališča, ki jih imam do hoje.

Večina ljudi razume hojo kot preprosto hojo od točke A do točke B, vendar je hoja veliko več kot to in pozitivno vpliva na človekovo zdravje in videz. Zame je hoja telovadba, sprostitev in počitek od vsega, kar se dogaja v dnevu, in ob hoji se vedno počutim izpolnjeno in zadovoljno. To je bila neka moja notranja motivacija, ki me je vodila skozi izziv. Vsakič po sprehodu sem se počutila spočito in zadovoljno, ker sem svoj cilj izpolnila. Iz tega je mogoče sklepati, da po Maslowi teoriji pripadam četrtemu in petemu delu piramide, torej želji po dosežkih in samo izpolnitvi.

Dokler sem živela na Cresu, sem dnevno naredila več korakov kot zdaj, ko živim v Ljubljani. Eden od razlogov je, da mi je bilo vse dostopno peš, saj je Cres majhno mesto in prav zaradi tega tukaj ni javnega prevoza. Drugi razlog je, da ima Cres več sončnih dni kot Ljubljana, kar pomeni, da sem več časa preživela zunaj in se sprehajala ob morju. Preprosto, ko sem videla, da je zunaj sonce, sem morala iti ven. Tudi po rezultatih teh desetih tednov sem opazila, da sem dneve, ki sem jih preživela doma, bila bolj telesno aktivna kot v Ljubljani.

Zdaj, ko živim v Ljubljani, zelo pogosto uporabljam javni prevoz in zaradi študentskih obveznosti nimam toliko prostega časa. Ravno zato je bil ta izziv dobra odločitev, saj sem morala izstopiti iz cone udobja in se odpraviti na vsakodnevne sprehode (včasih sama, včasih s prijatelji) in nisem imela druge izbire. Začela sem vedno manj uporabljati javni prevoz (uporabljala sem ga le, če je bilo zelo slabo vreme in nisem imela druge možnosti – tu sem prišla v motivacijski konflikt medsebojnega izogibanja: torej nisem hotela hoditi po dežju, pa tudi javnega prevoza nisem hotela uporabljati). Tako sem prehodila vse ostalo, kar mi je bilo na voljo. V to sem spravila celo prijatelje, tako da smo, kamor koli smo šli, sklepali kompromise. Tako smo na primer do BTC-ja hodili peš, nazaj pa smo se vračali z avtobusom, ker smo bili že utrujeni in bila je noč. Če so pa dni bili lepi (posebej na začetku izziva) smo tudi nazaj šli peš. Peš smo se tudi povzpeli do Ljubljanskega gradu in se peš vrnili dol.

Na začetku mi izziv ni delal težav, v prvih treh tednih sem imela celo najboljše rezultate (prvi teden: 67.568 korakov, drugi teden: 65.087 korakov in tretji teden rekordnih 70.770 korakov). Dnevi in ​​tedni so minevali, dnevi so postajali krajši, vreme je postajalo hladnejše in grše, študentske obveznosti pa vse večje. Te tri stvari so me pripeljale do manj pogostih sprehodov in zmanjšanja tedenskega števila korakov, a sem se vseeno trudila ostati nad 50.000 koraki, kar mi je tudi uspelo. Bili so dnevi, ko sem se morala sama motivirati in si dopovedati, da tega ne delam samo zaradi ocene, ampak tudi zato, da se kasneje dobro počutim. Opazila sem tudi, da sem zvečer bila veliko bolj utrujena (zaradi fizične aktivnosti), zato se mi je izboljšal tudi spanec, ker sem šla prej spat.

Na splošno lahko rečem, da sem z izbranim izzivom in svojimi rezultati zadovoljna in da trdno verjamem, da bom s tem izzivom nadaljevala. Po teh desetih tednih se počutim veliko bolj srečno in zdravo in zavedam se, kako zelo sem potrebovala ta izziv, da sem se končno vrnila k svoji stari navadi. Mislim, da se lahko samo zahvalim profesorici, ker je izbrala tako dobro zasnovano nalogo, ki nas hkrati nečesa nauči in nas motivira, da postanemo boljša različica samega sebe. Ta izziv mi je pomagal, da sem končno naredila korak naprej in od dejanske podobe sebe prešla k moralni podobi.