JUTRANJI IN VEČERNI ''UNPLUG''

Za mano je pestrih in zanimivih 10 tednov, med katerimi sem bolje spoznal svoje navade, prednosti in šibkosti. Zadal sem si, da vsaj pol ure pred spancem in pol ure po bujenju ne bom prižigal svojega telefona. Ob začetku opravljanja izziva sem bil prepričan, da bo izvedba le-tega mala malica. Za omenjeno izziv sem se odločil, ker sem prepričan, da smo ljudje v današnjih časih pretirano ponotranjili uporabo mobilnih telefonov na vsakem koraku našega življenja. Ekran našega pametnega telefona je za večino prva in zadnja stvar, ki jo vidijo v dnevu. Tudi sam sem v zadnjih letih zapadel v ta škodljiv cikel, katerega sem se želel z opravljanjem izziva znebiti.

Načrtovanje izvedbe izziva in strategij, ki jih bom pri tem uporabil je bilo preprosto, vestna izvedba izziva vsak dan pa se je izkazala za bolj zahtevno. Moja motivacija je bila ob začetku opravljanja izziva na višku, zato sta se prve dva tedna odvila brez večjih zapletov ali ovir. Po ABC modelu stališč je na začetku ključno vlogo igrala kognitivna komponenta, saj sem svojo motivacijo za vestno opravljanje izziva črpal iz vedenja, da je moje dosedanje vedenje zame škodljivo in nekoristno. Študije, kot je tale https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6618184/ , so mi pokazale, da ima uporaba elektronskih naprav izrazito negativen učinek na kvaliteto spanca.

Mojo prvo spremembo v vedenju sem že po dobrih dveh tednih opazil v času nemudoma po zbujanju. Nisem več čutil potrebe po tem, da v roke vzamem telefon in začnem brskati po socialnih omrežjih, temveč sem brez večjih težav lahko vstal in se začel pripravljati za odhod na faks. Zavedal sem se, da sem do sedaj v jutranjih urah deloval na ravni znamenitih Pavlovih psov (https://www.simplypsychology.org/pavlov.html) , saj sem preko klasičnega pogojevanja zvonjenje budilke povezal z brskanjem po telefonu. Moj pogojni dražljaj je predstavljajo zbujanje, moj brezpogojni dražljaj pa zvonjenje budilke, brezpogojni odziv pa vstajanje. Čez čas sem prek ponavljanja povezal pogojni dražljaj (budilko) s pogojnim odzivom (brskanje po telefonu). Omenjeno vedenje sem zaznal tudi med učenjem, saj si pogosto nastavim alarm, ki zvoni na 45min. Ob zvoku alarma sem prenehal z učenjem in v roke pobral telefon.

V nadaljnjih tednih sem preko opravljanja izziva (seveda sem naletel na kakšne spodrsljaje)  uspešno zadovoljeval  najrazličnejše vrste potreb. Svojo fiziološko potrebo po spanju sem zadovoljil z bolj kvalitetnim spancem (počutil sem se bolj spočitega, vendar gre vseeno morda le za placebo efekt), svoje psihološke potrebe sem zadovoljil preko krepitve svoje samopodobe (imel sem dovolj samonadzora, za opravljanje izziva), svoje ekspresivne potrebe pa sem prav tako zadovoljil z ohranitvijo samopodobe in zadovoljevanjem ega. Poleg tega sem na nek način zadovoljil tudi utilitarne potrebe, saj sem zaradi opustitve jutranje uporabe telefona imel več časa za pripravo zajtrka. Odreči pa sem se moral zadovoljitvi hedonističnih potreb, ko se nisem odzval na željo po poležavanju in brskanju po socialnih omrežjih.

Med izpolnjevanjem izziva sem se nenehno srečeval s kombinacijo različnih tipologij motivov. Moje pozitivne motive sta predstavljali želja po boljšem spancu in opravljanje izziva. Negativni motivi so se kazali v obliki izogibanja uporabi telefona, moji notranji motivi so izhajali iz motivacije, da izboljšam svoje vedenje in opravim izziv, zunanji motivi pa iz dejstva, da bom o moji uspešnosti opravljanja izziva poročal prav v končnem izdelku in blogu, ki ga pišem sedaj.

V preteklih 10 tednih sem opravil pomemben korak v približevanju osebne identitete z mojo želeno identiteto. Upam si trditi, da sem zaradi zadanega izziva postal nekdo, ki ima nad svojim ravnanjem več samonadzora in je manj odvisen od mobilnega telefona kot pred 10 tedni.

Ovire pri opravljanju izziva

Kot največja ovira v času opravljanja izziva se je pokazal čas pred spanjem, saj sem se včasih vračal domov v poznih večernih urah in pri tem pozabil na opravljanje izziva, ob prihodu domov pa nisem ostal buden pol ure, temveč nemudoma odšel spat. Moja strategija branja knjige pred spanjem se prav tako ni najbolje odnesla, saj sem jo po prvih tednih začel zamenjevati s ponavljanjem snovi ali z gledanjem televizije. Prav tako sem izziv dvakrat prekršil v jutranjem času med vikendom, ko nisem bil pod časovnim pritiskom, da vstanem in sem še nekaj minut poležaval v postelji s telefonom v roki.

 

 Neuspešno prebrana knjiga

                            

 

Ponočevanje v klubu in pozno vračanje domov

Z opravljanjem izziva sem iz prve roke lahko spoznal, da se pri posamezniku hitro pokaže razlika med načrtovanjem (teorijo) in izvajanjem (prakso) določenih aktivnosti. Preko beleženja tedenskega dnevnika sem se prvič soočil s sistematičnim beleženjem vedenja, ki je bolj zapleteno kot deluje na prvi pogled. Zavedal sem se, kako odvisen sem postal od svojega pametnega telefona. Ped mano je še dolga pot, saj še vedno preživim preveč časa dnevno na elektronskih napravah, vendar verjamem, da bom preko sistematičnosti in vztrajnosti čez čas dosegel svoj cilj.

Seznam uporabljene literature:

Alshobaili, F. A., & AlYousefi, N. A. (2019). The effect of smartphone usage at bedtime on sleep quality among Saudi non- medical staff at King Saud University Medical City. Journal of family medicine and primary care, 8(6), 1953–1957. dostopno prek: https://doi.org/10.4103/jfmpc.jfmpc_269_19

McLeod, S. (2021). Pavlov’s Dogs Study and Pavlovian Conditioning Explained. Simply Psychology. Dostopno prek: https://www.simplypsychology.org/pavlov.html

Ting, H., Park, T., Francis, C. (2019). Consumer behaviour and disposition decisions: The why and how of smartphone disposition. ScienceDirect. Dostopno prek: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0969698918305447