KDOR BERE KNJIGE, ŽIVI TISOČ ŽIVLJENJ
Sprejel sem izziv, ki sem si ga želel začeti že nekaj časa nazaj, a mi to ni uspelo. Zgleda, da sem potreboval neko zunanjo motivacijo, ki me je spodbudila in “zagnala“ mojo notranjo motivacijo.
Odločil sem se, da bom za 10-tedenski izziv izbral vsakodnevno branje leposlovnih del, odskočna deska pa bo minimalno dvajset minut dnevno. Morda se komu zdi zastavljen cilj prelahak, oziroma premalo ambiciozen, saj bi lahko bral veliko dlje kot le dvajset minut. Tudi sam sem se tega zavedal, a pametneje se mi je zdelo postaviti mejo nekoliko nižje, kot pa previsoko, saj bi me dejstvo, da zastavljenega cilja ne bi mogel doseči vsak dan potrlo in morda demotiviralo do te mere, da z izzivom sploh ne bi nadaljeval.
Do branja literature imam že od prej v večini pozitivna stališča, ki so se izoblikovala na podladi mojih osebnih značilnosti in vrednot ter sodelovanju v različnih bralnih značkah in branju kot pomembne prostočasne aktivnosti, kar pri ABC modelu stališč uvrščamo med vedenjske komponente. Mislim, da je branje knjig povezano z odkrivanjem novih zgodb in osebnostno rastjo posameznika, kar je pozitivno vplivalo na oblikovanje mojega stališča.. Na podlagi pozitivnega stališča sem lahko predvideval, da bom izziv uspešno opravil.
Začetni tedni iziva so potekali skoraj brezhibno. Močna notranja motivacija me je spodbujala k branju že preden sem dobil obvestilo aplikacije Bookly, ki sem si jo naložil na začetku izziva, da bi mi pomagala pri izzivu. Ker sem tudi jaz eden izmed tistih, ki radi kaj pozabijo, sam si zavestno nastavil obvestila, ki so me vsak dan spominjala na opravljanje izziva oziroma na dnevno rutino branja. Zbiranje ogenjčkov oziroma ohranjanje “streak-a“ na Bookly-ju mi je predstavljal enega izmed najpomembnejših zuanjih vplivov. Aplikacija branje spodbuja s pozitivnimi nagradami (ogenjčki), kar je značilno za instrumentalno pogojevanje. Poleg pustega štetja časa in strani me je aplikacija pozitivno presenetila tudi z možnostjo, da glede na hitrost branja predvidi, koliko časa boš še potreboval, da knjigo prebereš do konca.
V izzivu sem tudi nekoliko eksperimentiral z e-knjigami, a sem že po nekaj straneh ugotovil, da tak način branja preprosto ni zame. Osebno sem mnenja, da pravo bralno izkušnjo in stanje poglobljenega branja doživimo le z fizično izdajo v rokah. Tako izločimo vse morebitne moteče dejavnike, ki bi se lahko pojavili na digitalnih napravah, prav tako pa raje obračam fizične strani knjige in občutim težo le te v svojih rokah. Menim, da imajo digitalne knjige svoje mesto v bralni kulturi, a vseeno ne bodo izpodrinile fizičnih knjig.
Izziv mi je morda oteževala tudi prej vzpostavljena navada gledanja serij pred spanjem, ki sem jo izoblikoval v zadnjem letu. Opazil sem, da je prišlo do motivacijskega konflikta – približevanje in izogibanje. Serije sem si želel ogledati, saj s prijatelji gledamo isto serijo in bi ob neogledu le-te zaostajal v dogodkih in potem pogovorih o videnem, a po drugi strani sem vedel, da moram opraviti izziv in čas, ki sem ga včasih namenil za ogled epizode, nameniti branju. Potrudil sem se, da sem si organiziral čas tako da je bilo časa dovolj za obe aktivnosti, tiste dneve, ko pa ga je primanjkovalo sem iz urnika izključil ogled serije in se raje posvetil izzivu, saj sem vedel, da je to pomembnejše.
Pri opravljanju izziva so mi pomembno motivacijo predstavljale čustvene komponente ABC modela, ki so me spominjale, zakaj izziv sploh opravljam in naj pri njem ustrajam. Branje me spominja na otroška, oziroma zgodnje najstniška leta, ko sem z veseljem in brez obotavljanja posegel po kar se da velikem številu novih knjig, zato me svet branja navdaja z občutkom nostalgije, na te preprostejše, zame brezskrbne čase. Vsakič, ko sem v roko vzel novo knjigo, sem se z navdušenjem podal v popolnoma neznane zgodbe in like, ki ne živijo v našem stvarnem, resnobnem svetu, pač pa v čudovitih literarnih poljanah in vedenje, da lahko tja odpotujem v samo nekaj minutah, me je motiviralo pri nadaljnem branju.
V 10-ih tednih nisem zgolj prebral nekaj leposlovnih del, ampak tudi to, kako pomembno je pri izzivih spremljati napredek, opazovati svoje vedenje in si zastaviti jasne cilje. To mi bo zagotovo prišlo prav tudi pri ostalih izzivih v življenju. Naloga ”Sprejmi izziv“ je bila zame dobra odskočna deska, saj bom z dnevnim branjem gotovo nadaljeval tudi v prihodnosti!
Matija Debeljak, januar 2023
Comments
Post a Comment