Magija meditacije

  Meditacija je način, s katerim prenesemo naše misli in pozornost na trenuten moment. To storimo tako, da se osredotočimo na dihanje. Nadzorujemo lahko naše reakcije, spodbujamo lahko strpnost in razvijamo bolj pozitiven odnos do sveta.

  Z meditiranjem si odpremo možnosti za rast. Ustvarimo si optimalne pogoje za bolj izpopolnjeno življenje. Meditacija ti pomaga postati idealna verzija sebe.

 

  Za izvajanje meditacije sem se odločila predvsem zato, ker sem čutila potrebo po nadgradnji svojega mentalnega stanja. Že nekaj časa sem bila ujeta v ponavljajoč se brezdelni obstoj. Nisem imela niti urejene rutine, zato ne morem niti reči, da sem bila ujeta v rutini. Manjkalo mi je smernic, manjkalo mi je motivacije in vsesplošnega zanimanja za življenje. Vedela sem, da moram nekaj ukreniti in to kmalu, preden bi se mi stanje še poslabšalo. Umiritev in nadzor nad mislimi je bistveni korak, kadar želimo reprogramirati naš način mišljenja. Telovadba, branje, zdrava prehrana, kreativno ustvarjanje in druge pozitivne dejavnosti bodo sledile kot posledice, na skoraj tako enostaven način, kot bi bile samoumevne. Najprej je treba postaviti temelje in jih spolirati, preden se nadnje dogradi palača. In moji temelji bodo obnovljeni z izvajanjem meditacije.

  Podzavestne misli so kot črn konj in mi smo kot koščeni jezdec brez kontrole nad podivjanimi vajetmi. Minute prestane v meditaciji, so torej učne ure jahanja. S prvo se zavemo, da vajet obstaja. Z deseto jo že močno držimo v pesti. Po desetih tednih pa lahko hodimo ob konju, ga spustimo da divja po razsežnih dimenzijah pašnikov, od koder se vedno vrne pobožati pod našo dlan. Pa tudi pod črno plastjo na njegovi površini, se je ves ta čas skrivala svilnato bela griva. Brez konja ne bi mogli premostiti dovolj velikih razdaj, da bi prešli na boljši položaj, sploh pa ne brez takega z energičnimi kopiti in dlako, ki polzi skozi veter. To je metaforično razložen pomen meditacije, saj je njen pomen pretežko razložiti z besediščem namenjenim spiritualnosti. Že res, da je meditiranje stanje, ki se ga trudimo vzbuditi v miselnem svetu, a njegova prava vrednost leži v tem, kako ga preko svojega telesa in vedenja prenesemo v fizični svet. Duh in telo bosta vselej povezana, saj le skupaj tvorita nas. Miselni namen bo uresničen šele z izrečenimi besedami ali izvršenimi dejanji.

 

  Meditacija ima še posebej z vidika vedenja porabnikov zelo močen vpliv na potrošne navade posameznika. Pomaga pri zavedanju lastnih navad in omogoča nadzorovanje le teh. Za meditacijo bi lahko rekli, da je neke vrste teorija načrtovanega vedenja. Stališča in vrednote, na katere se želimo med meditacijo osredotočiti lahko vodijo v vedenjsko namero in naprej v vedenje. Če je za nekoga vrednota biti aktiven, jo preko meditacijske namere prenese v vedenje tako, da postane tekač.  

  Meditacija spodbuja, da prepoznamo impulzivne misli, ki se vrinejo v naše osredotočanje na dih, jih sprejmemo in pustimo, da odplavajo mimo nas. Na tak način nas meditiranje navadi prepoznavati in zavestno nadzorovati impulzivne misli, ki bi vodile v impulzivne nakupe. Z opazovanjem svojega diha bi se naučili nadzorovati čustvene impulze in prosto pustiti, da minejo. Čez čas bi njihovi močni vzgibi vedno bolj slabeli, dokler ne bi povsem izginili. Impulzi ne bi imeli potrošnika v lasti, ampak bi lahko posameznik zavestno presodil, ali je nakup nekaj, kar resnično potrebuje ali le spontan impulz zaradi znižane cene. Elementi kot je znižana cena, 3 za 2 akcije in podobno na izvajalca meditacije ne bi imeli nikakršnega vpliva, postal bi imun na impulzivne nakupe.

  Ker meditacija krepi pozornost in koncentracijo, bi bil posameznik v vlogi potrošnika dobro preračunljiv. Pri odločanju nakupov bi bil visoko vpleten, poiskal bi čim več informacij in šele po dobrem premisleku presodil vrednost nakupa. Zaradi zmožnosti sistematičnega procesiranja in volje bo kot potrošnik izbral središčno pot odločanja in procesiranja informacij. 

  Z meditacijo bi se posameznik zavedal svojih stališč in vrednot. Ustvaril bi si trdno in samostojno identiteto. Po Rosenthalovi samouresničujoči se prerokbi, katere lastnost je ta, da nas lahko drugi ljudje prisilijo, da se vedemo v skladu z njihovimi pričakovanji, na nekoga, ki vestno meditira, ne bi veljala. 

Z dvignjeno samopodobo in samozavestjo, ki bi jo prineslo meditativno stanje, se kot posamezniki ne bi želeli več primerjati z idealnimi ali medijskimi podobami. Prepoznali bi nesmisel v primerjanju, saj bi se zavedali ne le svoje edinstvenosti, temveč tudi vseh osebnostnih prednosti. Ker pri sebi ne bi čutili nobenih pomanjkljivosti, ne bi kompenzirali z razkazovanjem luksuznih dobrin. 

  Odporni bi bili tudi na Higgensovo teorijo samoneskladja, saj bi s pomočjo meditacije lahko postali idealna verzija sebe. Tako bi se realni jaz združil z idealnim in moralnim jazom. Bili bi zadovoljni s sabo, svojimi sposobnostmi in videzom, ker s pomočjo meditacije negujemo ljubezen do samega sebe. Posledično bi bile tudi te samopodobe usklajene. 

  Ker bi bili samozavestni vase in ponosni na posameznika, v katerega smo zaradi meditacije uspeli zrasti, na nas ne bi tako močno vplivale družbene skupine. Mnenja družine in prijateljev lahko radi slišamo, a se bomo na koncu odločili glede naših osebnih prepričanj. Ne bomo sledili skupini, temveč razmišljali individualno, v skladu z lastnimi preferencami. Ne bi nas skrbela družbena nesprejetost, ne bi se toliko zgledovali po referenčni skupini. Ne bi nas skrbele sankcije odstopanja od večinsko začrtanega vedenja. Informacijski in vrednotno-ekspresivni vpliv referenčnih skupin bi se skladali z globljimi vrednotami. Poudarek bi bil na individualnosti in zmožnosti samoodločanja. Tako v odnosu do potrošnje kot v odnosih, ki jih imamo z drugimi ljudmi.

 

 

  Vse te koristi so me dnevno le opominjale na magičen pomen meditiranja, ki se mu za nič nisem želela odreči. Motivacija in vztrajanje sta bila skoraj zanemarljiva izziva zame, ko pa so bili že samo izvajanje meditacije in pa posledice tako nagrajujoči. Med meditacijo sem se sprostila in v njej povsem uživala. Užitek pa se je iz meditativnega stanja prenesel prav na vsak aspekt mojega življenja.

  V začetku januarja sem dopolnila zadnjo meditacija v tem izzivu, a le še eno izmed mnogih v vsakodnevnem opravljanju rutine, ki se bo nadaljevala še globoko v prihodnost. Aplikacija Oak, ki mi je omogočala vodene 10 minutne meditacije, je zabeležila neprekinjeno udejstvovanje v kar 65 zaporednih seansah meditacije. Skupaj sem v roku desetih tednov v povprečju meditirala 650 (dnevno zaporednih) minut. Z rezultati izziva sem izredno zadovoljna. Moj najljubši rezultat niso minute, ampak rutina, ki sem si jo ustvarila. Rutina, ki jo ima idealna verzija mene. Rutina, ki jo posedujem jaz v tem trenutku.

 

  Vsak posameznik se ima možnost povezati s svojo srečo, mirom in katerokoli drugo vrednoto. Le naučiti se je treba nadzorovati svoje misli z opazovanjem svojega dihanja. 

  Vajet obstaja.

Eva Lunar