MEAL PREP ZA LAŽJI VSAKDAN

V zadnjem tednu prejšnjega leta sem zaključila svoj 10-tedenski izziv, kjer sem tedensko pripravljala hrano oz. izvajala meal prep.

Razlogov za izbiro tega izziva je bilo več. Sprva sem želela izziv, ki mi bo koristil in bo zabaven. Nekaj kar mi bo lahko pomagalo tudi pri produktivnosti. Želela sem zmanjšati število obiskov v lokalih in restavracijah, ki so za študente zelo priročni, zaradi študentskih bonov. Prav tako sem želela omejiti naročanje hrane na dom. Študentska ponudba je tudi bolj omejena, več je nezdrave, mastne in hitro pripravljene hrane, ki pa je dolgoročno ni zdravo jesti v prevelikih količinah. Izziv me je spodbudil, da sem več kuhala, se naučila novih receptov, spoznala nove tehnike kuhanja in dejansko poznala vse sestavine v moji hrani.

  

Pred začetkom izziva sem raziskala kaj meal prep sploh je in kako se ga lotiti, če si začetnik. Pri tem koraku sem uporabila zunanje iskanje informacij. Informacije sem iskala na spletu, socialnih omrežjih, tudi doma. V pomoč mi je bil spletni portal Okusno.je, kjer sem prebrala članek: »»Meal prep: kako se lotiti priprave obrokov za več dni vnaprej?«.

Dodatno motivacijo sem pred začetkom izziva dobila pri Youtube kanalih Goodful in Joshua Weissman. Na začetku sem si sestavila tudi okvirni jedilnik. Kljub temu, da sem imela okvirni jedilnik sem ga spremenila, ker so bile prvotne jedi preveč podobne med sabo in sem se temu želela izogniti

Pri izvajanju izziva sem se učila z opazovanjem, osredotočila sem se na vedenje (recepte in pripravo hrane), ki sem si ga zapomnila in ga bila zmožna ponoviti. Bila sem motivirana, prevzela sem opazovano vedenje in sama začela kuhati. Vse informacije, recepte in nasvete sem si zapomnila preko scenarijev. Recepti so kot scenarij, saj gre za postopek, ki nam opiše kako nekaj naredimo (skuhamo).

V prvih tednih sem opazila, da so si jedi med sabo zelo podobne. Zato sem si izziv dodatno nadgradila, da vsak teden naredim jed, ki je še nikoli nisem naredila (lahko gre za recept iz spleta ali pa jedi, ki jih pripravljajo v moji družini). Zadnji teden izziva sem zbolela in ga na žalost nisem zaključila, kot sem ga želela.

Mojih 9 tednov v receptih:

1.     Nočna ovsena kaša z banano in oreščki

2.     Solatna skleda s kvinojo, piščancem, bučko in papriko

3.     Zelenjavni riž s piščancem

4.     Porov narastek z lososom

5.     Mesne kroglice v paradižnikovi omaki

6.     Bučna juha in bananin kruh

7.     Piščančja juha z zdrobovimi cmoki in rižev narastek

8.     Korenčkova tortilja

9.     Goveji golaž in energijske ploščice

Med izzivom sem naletela na nekaj težav. Začetek izziva je bil težji z logističnega vidika, da se časovno uskladim in nato hrano varno pripeljem do Ljubljane, v primerni embalaži. V drugi polovici izziva sem imela težavo z notranjo motivacijo. Kasneje sem načrtovala jedi, kar je opazno v osmemu tednu izziva. Zaradi slabega načrtovanja sem namreč pripravila le eno jed, čeprav naj bi v drugem delu izziva pripravljala dva različna obroka na teden. Kdaj se mi med vikendom ni dalo kuhati, ker pa je družina vedela za moj izziv so me velikokrat vprašali, kdaj nameravam začeti. Namesto, da bi me to motiviralo me je najprej zmotilo in odvrnilo od kuhanja. Čez čas pa sem se le lotila dela, ker sem želela dobro opraviti izziv in ker sem vedela, da se bom dobro počutila, ko bom med tednom hrano le pogrela in ta bo že pripravljena.

Proti koncu sem opazila spremembe v mojem vedenju, vzpostavila sem novo rutino. Ob petkih sem razmišljala o receptih, v soboto kupila potrebne sestavine, v nedeljo pa sta bila na vrsti kuhanje in pakiranje hrane. Menim, da je meal prep zelo priročen za tiste, ki imajo manj časa za kuhanje med tednom in želijo privarčevati nekaj denarja.

Izziv bi definitivno še kdaj ponovila, ga dodatno nadgradila in izvedla za še daljše obdobje. Boljša organizacija in načrtovanje sta mi olajšala vsakdan in tudi prihranila nekaj denarja. Izziv me je »prisilil«, da sem kuhala več kot po navadi, pridobila sem nove veščine in več samozavesti v kuhinji.