Mobilni DETOX

 

V preteklih desetih tednih sem opravil digitalni detox od telefona. Moj cilj je bil, da sem v povprečju imel manj kot dve uri screen-time na dan. Izziv mi je nudil dober vpogled v moje vedenje in procesiranje stvari. Zasvojenost s telefonom se mi zdi velik problem, še posebej pri mlajših generacijah, ki ima lahko velike posledice na življenje posameznika. Ljudje, ki so odvisni od svojih telefonov, se težko osredotočijo na druga opravila, postanejo lahko  vznemirjeni ali zaskrbljeni, doživljajo anksiozne motnje, težave s pozornostjo, povišane raveni stresa, preobremenjenost ter druge težave, ko nimajo dostopa do svojega telefona. V nekaterih primerih lahko zasvojenost s telefonom povzroči težave s spanjem, saj lahko ljudje ostanejo pozno pokonci in brskajo po družbenih medijih ali odgovarjajo na e-pošto. V veliko teh primerih sem našel tudi samega sebe, zato sem imel občutek, da bi lahko ta izziv dobro vplival name. Ko pa sem naredil malo raziskave ter se seznanil z vsemi pozitivnim aspekti, kot so izboljšana koncentracija, bolj kvaliteten spanec, povečana produktivnost ter izboljšanje medsebojnih odnosov, sem se odločil, da se bom lotil izziva.

Na začetku izziva sem bil, tako kot po navadi ko se lotiš novih stvari, močno motiviran. Vendar sem se kljub temu izziva lotil malo preveč ležerno. Hitro sem ugotovil, da me MOTIVACIJA nebo uspešno pripeljala čez teh deset tednov izziva, ter da bo potrebno razviti disciplino in si ustvariti nek načrt. To mi je bila tudi ena od prvih lekcij, ki sem jo odnesel iz izziva: STVARI JE POTREBNO PLANIRATI V NAPREJ. Kljub temu, da sem s svojim izzivom seznanil tako družino, kot moje prijatelje (med katerimi je bilo kar nekaj dvomljivcev), da bi si ustvaril zunanjo motivacijo ter iz svojih vrednot, stališč in osebnosti črpal notranjo motivacijo, sem kaj kmalu ugotovil, da to nebo zadostovalo. Hitro se mi je v glavo prikradel glas, ki mi je govoril: saj noben nebo vedel, saj boš jutri manj, da boš dosegel povprečje, vsi ostali so na telefonu mnogo več itd.

V začetni fazi izziva sem imel občutek, da je uporaba telefona za našo generacijo tretirana kot POTREBA, katera mora biti zadoščena za normalo življenje. Čeprav ne spada med fiziološke/biološke, pa zagotovo spada med psihološke in psihogene tipe potreb. Telefon nam lahko zadovolji ULITARNE POTREBE, ko na primer iščemo določeno lokacijo in si prižgemo google maps, da nam pokaže pot do tja ali pa ko nas zanima določena informacija in jo poiščemo na spletu. Take vrste uporaba telefona se mi zdi koristna. Vendar se mi zdi, da sem sam večinoma telefon uporabljal za zadovoljevanje hedonističnih potreb. Iskal sem teme in strani, ki bi v meni vzbudile čustveno reakcijo, zato so dobro poskrbele tudi platforme, ki so mi vzbudile zanimanje kaj se mi bo prikazalo naslednje, prav tako pa vzbudile strah kaj bom zamudil, če ne bom na določenem omrežju FOMO (fear of missig out).

 

V času opravljanja izziva sem prav tako opazil pomembnost oziroma vpliv REFERENČNIH SKUPIN/ DRUŽBE v kateri se posameznik nahaja. Zanimivo mi je bilo, ko sem ugotovil, da lahko prijatelji nate vplivajo tako pozitivno kot negativno. Med izzivom sem to opazil, ko so mi kolegi, ko so me videli da uporabljam telefon, rekli, da morem poskrbeti, da bom uspešno opravil izziv. Na drug strani pa se je v isti skupini kazal tudi negativen vpliv, ko so me vabili, da naj grem z njimi igrati igrice na telefonu.

Za mojo uspešnost je poskrbela tudi tehnika KAZNOVANJA. Ko mi je določen teden spodletelo pri izzivu, sem se na določen način kaznoval, naj bo to, da sem naslednji teden uporabljal še manj telefon ali da naslednji dan nisem smel jesti nič sladkega. Tako sem se rajši zadržal pred skušnjavo, kot da bi prekršil zadan cilj. Namreč zavedal sem se, da bo v takem primeru sledila kazen, ki je še težja od zadanega izziva.

Pri spreminjanju kakršnega koli vedenja igrajo veliko vlogo tudi STALIŠČA, nič drugače ni bilo pri meni. Določena stališča sem imel glede prekomerne uporabe telefona ustvarjena že prej, s pomočjo rudarjenja po raznih virih (https://www.webmd.com/balance/what-is-digital-detox ) in posledično pridobivanjem novih znanj sem določna stališča ojačal spet druga spremenil. Ob spremembi kognitivne komponente stališč, se je posledično spremenila tudi moja ciljna komponenta-vedenjska. Največjo spremembo sem pri sebi zaznal, ko sem se seznanil z dejanskimi učinki prekomerne uporabe telefona, tako negativnimi, ki sem jih že zaznal pri sebi, kot tudi z pozitivnimi katerih sem bil deležen v času izziva.

Vse skupaj je bila definitivno dobra izkušnja, veliko sem se naučil o tem kako razmišljam sam in upam, da bom ta spoznanja prenesel tudi na druge aspekte v svojem življenju. Definitivno sem opazil pozitivne učinke o kateri sem prebiral na spletu, kateri so me motivirali, da sem se držal izziva še naprej. Kljub temu, da je bilo včasih naporno sem zadovoljen, da sem ta izziv opravil. Vsem priporočam, da poskusijo digitalni detox, če tudi v svoji malce drugačni različici. Sam si bom še naprej prizadeval, da spremljam mojo porabo časa na telefonu, ter da poskusim eliminirati nepotrebno preživet čas na telefonu.