Vsakodnevna meditacija - zmorem? 

Posameznikov vsakdan je danes vedno bolj prepleten z raznovrstnimi aktivnostmi, pozablja pa se na še kako pomemben čas zase. Kako odreagirati v stresni situaciji, kako se popolnoma sprostiti, kako odmisliti težave in le uživati v trenutku so le ena od mnogih vprašanj, ki se pojavljajo slehernemu modernemu posamezniku. Vse to so bili razlogi, da sem se podal na popotovanje vsakodnevnega vsaj 10 minutnega meditiranja v sklopu izziva pri predmetu Vedenje porabnikov.

Odločitev za tovrstni izziv je bila nenadna in skoraj da v skladu z modelom AIDA. Že dalj časa sem razmišljal, kako se lotiti dela na sebi in tako se je porodila zamisel, da združim uporabno s koristnim in v sklopu naloge naredim še nekaj koristnega zase. Zavedanje (angl. Awareness) je vzpodbudila profesorica, ko nam je predstavila izziv in aktivnosti povezane z njim. Zanimanje (angl. Interest) se je pojavilo ob razmišljanju o vseh možnih izzivih ki bi jih lahko opravljal, želja (angl. Desire), ko sem ugotovil, da si želim dnevno meditirati da v svoj raztresen vsakdan prinesem mir in delovanje (angl. Action) ko sem pričel z dejanskim opravljanjem izziva.

Začrtat sem si moral cilj ter strategijo, kako bom izziv izpeljal v časovnem okviru desetih tednov. Za cilj sem si postavil vsaj 10 minutno dnevno meditacijo s pomočjo plačljive aplikacije Headspace, ki jo v družini uporabljamo že nekaj časa. Nastavil sem si budilko ob 21. uri, da slučajno ne pozabim na izvajanje meditacije, prav tako pa sem si zapisal morebitne ovire pri izvajanju samega izziva, da bi bil na le te bolj pozoren. Ob izvajanju meditacije sem si sproti beležil naslov meditacije, uro meditiranja, čas meditiranja in počutje po meditaciji.

Začetki so bili težki, priznam. Prve dni sem bil zagrizen, da izvajam meditacijo, saj sem si želel čimprejšnjega napredka, kljub temu, da sem vedel, da se podajam na dolgo pot do zadanega cilja – bolj mirnega vsakdana. Meditacijo sem prve tedne izvajal redno in vestno z vmesnimi prekinitvami, kar pripisujem večernim izhodom na zabave oziroma druženja. Kot predvideno sem meditacijo izvajal v bolj večernih urah, ko imam največ prostega časa. Približno na polovici, okoli petega tedna so se pojavile prve malo večje težave. Naletel sem na motivacijski konflikt tipa približevanje-izogibanje, saj sem si želel izvajati meditacijo, da bi dosegel začrtan cilj, vendar se mi ni ljubilo meditirati, saj sem želel biti prost obveznosti in ne planirati meditacije v naprej. Prav tako vse meditacije niso bile izvedene v skladu z zapisanim časovnim ciljem 10 minut – temu je bilo tako, ker vse meditacije v aplikaciji niso tega časovnega okvira, prav tako pa se mi kakšen dan preprosto ni dalo meditirati celih 10 minut. Do konca izziva nato nisem več naletel na večje ovire. Meditacijo sem redno izvajal in s svojim napredkom sem dokaj zadovoljen. Če reflektiram na svoja počutja po meditaciji opazim, da sem bil po meditaciji vedno bolj sproščen in umirjen, kar pomeni, da le ta name pozitivno učinkuje. Vmes sem imel dneve, ko sem se počutil živčnega in nemirnega, vendar to pripisujem raztresenim dnevom oziroma nervozi ob prihajajočih dnevih (izpiti, kolokviji, oddaje seminarskih nalog itd.).

Izvedem lahko tudi neke vrste ponakupno evalvacijo, saj sem za izbrano aplikacijo rabil plačevat. Ta se je za potrebe izziva izkazala kot izjemno dober nakup, saj me je motivirala pri nadaljnjem izvajanju, mi omogočala dostop do zakladnice znanj s tega področja prav tako pa mi je nudila vpogled v statistiko mojega meditiranja – koliko minut sem že vse skupaj meditiral, koliko dni zapored sem meditiral brez prestanka in tako dalje. Skratka, vsakemu začetniku meditacije priporočam v nakup!

Za izbrani izziv sem seveda potreboval precej motivacije. Name so vplivali predvsem notranji dejavniki, to je moja želja po možnosti umiritve in po bolj sproščenem vsakdanu, prav tako pa tudi zunanji dejavniki, to je spodbuda mojih bližnjih, da nadaljujem in vztrajam pri opravljanju izziva in tako naredim nekaj dobrega zase. Moram pa seveda omenit tudi motivacijske faktorje, ki so bili potrebni. Po definiciji so potrebe sprožilni faktor, nagon tisto, kar nas pripravi, da vložimo določeno količino truda, zastavljeni cilji in vrednote pa tisto, kar hočemo doseči.  V mojem primeru je bila potreba bolj miren vsakdan in zmožnost mirnega odreagiranja v stresnih situacijah, nagon je predstavljal stres, cilj pa je bila zadovoljitev potrebe.

Moja stališča o meditiranju so bila že pred izzivom predvsem pozitivna, kljub temu, da je meditacija v družbi prepoznana kot neka »alternativa« in nekaj, kar ne počne vsak. Rekel bi, da so me ravno pridobljena stališča še bolj spodbujala pri opravljanju izziva, saj sem videl napredek. Prav tako so mi omogočila uvid v pomembnost konsistentnosti opravljanja vsakodnevne meditacije. Pojavila se mi je neke vrste moralna obveza do opravljanja izziva, saj če sem kakšen dan zaradi nekega razloga izpustil meditacijo, me je »pekla vest«, saj sem vedel, da meditiram zato, da bi se sam bolje počutil.

Če sedaj pogledam na opravljanje izziva za nazaj lahko rečem, da sem zadovoljen z rezultati. Moj vsakdan je definitivno bolj sproščen, saj vem, da si lahko vzamem nekaj časa zase in se popolnoma umirim, prav tako pa v stresnih situacijah globoko zadiham in mirneje ter bolj pravilno odreagiram. Lahko se le zahvalim profesorici za motivacijo pri izvajanju izziva, saj z veseljem lahko povem, da mi je meditacija prišla v normalen del vsakdana in bom z opravljanjem le te nadaljeval tudi po izzivu. Hvala!