Z malo samoiniciativnosti do kreativnih veganskih receptov
V prejšnjem tednu sem zaključila svoj 10-tedenski izziv, v katerem sem vsak teden ustvarila nov veganski recept. Poleg tega, pa ta mesec tudi mineva tri leta od kar sem postala veganka🎉. Že od samega začetka sem se tega lotila zelo odgovorno ter skrbno. Redno sem začela kuhati veganska kosila za vse družinske člane, poleg mene je tudi moja mami postala veganka, brat in oči pa sta ostala vegetarijanca, ki seveda jesta tudi vegansko. Takrat se mi je odprl nov svet kulinarike in moja stališča do veganske prehrane so se popolnoma spremenila. Začela sem jesti jedi, uporabljati sestavine, ki jih do takrat nisem še nikoli. Moje počutje in zdravje se je neizmerno izboljšalo, zato sem želela to deliti tudi z drugimi. Začela sem ustvarjati tudi svoje veganske recepte in jih objavljati na svojem blogu ter Instagram profilu. Takrat sem imela tudi več časa, saj je v večini ali pa kar v celoti, faks potekal preko spleta in sem bila doma. Ustvarila sem številne recepte, moja kreativnost je bila na vrhuncu in sem se v tem videla tudi v prihodnosti.
 |
| Testenine z bučkami, paradižnikom in vinom |
Potem pa je sledila vrnitev v bolj normalen tempo življenja, začela sem se voziti v Ljubljano, časa za kuhanje, predvsem pa za ustvarjanje novih jedi in obljavljanje le-teh, pa je bilo vedno manj. Trenutno že več kot eno leto nisem objavila nobenega novega recepta, tudi če sem kaj novega naredila, si tega največkrat nisem zapisala in potem nanj pozabila.
Tako se mi je porodila ideja, kaj si bom izbrala za 10-tedenski izziv. Odločila sem se, da bom vsak teden tekom izziva ustvarila en nov veganski recept. Na začetku sem si zastavila različne strategije, ki mi bodo pomagale pri izzivu. Bolj pogosto sem spremljala veganske blogerje in njihovih družbenih omrežjih, kjer sem dobila inspiracijo za svoje jedi. Poleg tega sem se tudi odločila, da bom poskušala uporabiti čimveč zelenjave, ki je sezonska in jo je potrebno porabiti - se pravi iz vrta ali pa iz hladilnika. Na podlagi sestavin, ki jih je bilo potrebno porabiti, sem nato snovala dalje.
Profili, katerim najraje sledim:
Pri izvajanju izzva sem naletela na številne ovire, nekatere tedene je bilo lažje, nekatere pa sem bila skoraj že pripravljena obupati. Pogosta prepreka tekom tednov je bilo razporejanje časa. Na začetku izziva nisem imela toliko obveznosti in sem lahko več časa posvetila načrtovanju, iskanju idej in tudi sami izvedbi in dodelavi recepta. Sredi in proti koncu novembra pa sem bila zelo zaposlena in sem največkrat recept sestavila doma, saj sem bila med tednom v stanovanju v Ljubljani. Doma imam tudi več pripomočkov in več izbire glede sestavin.
 |
| Sendvič z guakamolejem, bučkami in rukolo |
Na začetku sem potrebovala dober teden, da se je moja kreativna žilica ponovno prebudila in od takrat naprej mi je šlo veliko lažje, a je vseeno bil čas velikokrat največja prepreka za ustvarjanje. V veliko pomoč mi je bilo to, da sem uporabljala sestavine, ki sem jih morala porabiti in sem s tem zmanjšala odpadke in bila bolj trajnostno naravnana. Kljub temu, pa je moja inspiracija nihala zaradi zunanjih dejavnikov, v največji meri so to bile obveznosti na faksu. Med tednom velikokrat nisem imela motivacije pregledati družbenih omrežij za kakšno inspiracijo, saj sem že tako preživela veliko časa na računalniku.
 |
| Veganska govedina po Mongoljsko |
Po napornih tednih mi je vedno bolj zmanjkovalo notranje motivacije, da bi se lotila kuhanja, sedmi teden je bil najslabši. Takrat mi je moja družina bila v veliko oporo in me "brcnila v rit", da nisem obupala in nadaljevala z izzivom. Poleg tega, pa so mi tudi velikokrat pomagali pri idejah, še posebej takrat, ko res nisem vedela, kaj pripraviti. Ko dolgo premlevaš o eni stvari, se znajdeš v začaranem krogu, zato je v takih primerih odlično, da ti nekdo "zunanji" pove svojo perspektivo in tako lahko dobiš super idejo.
 |
| Kuskus s šampinjoni in tofujem, teden, ko mi je bilo najtežje |
Nekajkrat se mi je tudi zgodilo, da recept v prvo ni najbolje uspel, zato sem morala biti vztrajna in poskusiti ponovno, še posebej zato, ker sem perfekcionist. Ko mi je v ponovnem poskusu uspelo jed izboljšati, sem obutila veliko mero zadovoljstva, moja motivacija pa se je povečala.
 |
| Ovseni piškoti z jabolki in čokolado |
Šele proti koncu izziva sem ugotovila, da je načrtovanje obrokov odlična tehnika kako jesti raznoliko in privarčevati čas z razmišljanjem kaj skuhati, ko si že sestradan in nimaš ne volje, niti časa, da bi eksperimentiral z novimi jedmi. V prihodnje si bom naredila jedilnik in tako določila, kaj bom jedla, kaj moram kupiti in kaj porabiti. Poleg tega pa si bom vse objave receptov, katere bi lahko uporabila za inspiracijo, shranila na Instagramu ali TikToku v posebej poimenovano mapo, da bom točno vedela kam iti, ko moja motivacija za novo ustvarjanje nekoliko zamre.
Ugotovila sem, da je možno izvesti vse, samo učinkovito si je potrebno razporediti čas in aktivnosti.
Naučila sem se tudi nekakšne iznajdljivosti, saj sem bila primorana v dani situaciji narediti kar se da največ, s sestavinami, ki sem jih imela in v času, ki mi je bil na voljo. Zaključim lahko z ugotovitvijo, da dejansko ne potrebuješ veliko, da pripraviš nekaj novega, samo manjšo mero samoiniciativnosti, potem pa enostavno gre. Vsak recept je možno narediti drugače, še posebej če želiš uporabiti sestavine, ki jih imaš pri roki. Ugotovila sem, da je možno izvesti vse, samo učinkovito si je potrebno razporediti čas in aktivnosti.
Comments
Post a Comment