ZAPRAVITI ALI PRIHRANITI?

»Zapraviti ali prihraniti?« je vprašanje, s katerim sem se ukvarjala tekom mojega celotnega 10-tedenskega izziva. Zagotovo se vsakemu izmed nas včasih poraja podoben motivacijski konflikt, tipa približevanje-približevanje: brezskrbno uživati študentska leta ali misliti na prihodnost in varčevati zanjo?

Velik del študentskih let sestavljajo druženje ter nabiranje novih izkušenj in poznanstev. Vse to po navadi spremlja tudi zapravljanje. Težko je poiskati ravnotežje med zadovoljevanjem hedonističnih/ekspresivnih potreb in premišljenim varčevanjem, ki ti lahko postopoma omogoči večjo finančno svobodo ter uresničitev dolgoročnih ciljev in želja.

Ker sem v preteklosti že večkrat opazila, da zapravljam razsipno in nimam zadostnega pregleda nad svojimi financami, sem se odločila za izvajanje izziva, pri katerem sem aktivno spremljala in beležila svoje prihodke in izdatke. Pomagala sem si z Excelom, ki mi je omogočil jasen pregled nad stroški in izris grafov. Potrošnjo sem razdelila v 6 kategorij: špecerija, drugi nakupi (oblačila, kozmetika, zdravila itd.), transport, prosti čas, izobraževanje in drugo (kar ne spada pod naštete kategorije).

Kako sem varčevala?

Poleg spremljanja svojih osebnih financ sem se trudila zmanjšati potrošnjo in varčevati; posluževala sem se študentskega dela: za martinovanje sem stregla pijačo na stojnici, priključila sem se volilnemu odboru na lokalnih volitvah in prevzela nekaj izmen za dežurstvo v študentskem domu, kjer bivam čez teden. Hkrati vsaj dva dni v tednu nisem zapravila prav nič. Moji »no-spend days« (kot sem jih poimenovala), so imeli glavno vlogo pri pozitivnem ojačenju varčevalnega vedenja. Kot enega izmed večjih uspehov tekom izziva dojemam 10. teden, ko nisem zapravljala kar v štirih izmed sedmih dni v tednu.

Izogibala sem se tudi stalnemu iskanju, ki pogosto vede v impulzivni nakup; s tem sem se oddaljila od potrošniške kulture, ki po mojem mnenju močno vpliva na naše nakupovalne navade. Hkrati sem večkrat kuhala sama in študentske bone koristila v restavracijah, kjer sem obrok dobila brez doplačila (npr. Aula in Kapital). Vedno sem ob odhodu iz lokala odnesla tudi sadje, ki ga zato nisem več rabila kupiti v trgovini. Ker sem opazila, da je pogosta podkategorija prostega časa »Kava«, sem si jo čim večkrat skuhala kar v domu. S tem sem takoj naredila razliko, ki pa ni tako majhna; če bi kavo prav vsako jutro oz. dan v mesecu spila v lokalu ali iz avtomata, bi zgolj zanjo lahko porabila nekje med 30 in 40 evrov. 

Zaradi pretežno lepega vremena in kratke razdalje do faksa in mestnega središča, v vseh 10 tednih izziva nisem niti enkrat uporabila javnega prevoza, ampak sem se raje vozila kar s svojim kolesom. Tako sem prihranila strošek mesečne karte za trolo ter hkrati naredila nekaj dobrega tudi za svoje telo in okolje. 



Kako uspešna sem bila pri izzivu?

Moj idealni jaz je zavestna potrošnica, ki o vsakem nakupu skrbno premisli in si prisluži več denarja, kot ga sproti porabi; presežek vloži naprej v sklade, saj ti ohranjajo vrednost njenega denarja, hkrati pa ji prinašajo pasivni prihodek. Seveda realnost ni taka. Že ob začetku izziva sem ugotovila, da so del vsakdana tudi nepričakovani stroški (npr. prometna kazen za hitrost, ki sem jo »fasala« že v tretjem tednu izziva). Če bi se hotela izogniti vsakemu »nepotrebnemu strošku« bi slej ko prej zagotovo trpelo moje socialno življenje. Če ne štejem nakupa novega smučarskega kompleta (»drugi nakupi«), sem zdaleč največ denarja porabila za kategorijo »prosti čas«. 

Ali sem spremenila svoje vedenje?

Po pričakovanjih sem že prvi teden izziva začela trošiti bolj zavestno, saj sem vedela, da bo vsak zapravljen cent pristal v tabeli. Zagotovo sem razširila svoj odločitveni proces, tudi ko ta zadeva rutinske ali manj kompleksne nakupe, saj se hočem pred vsako izbiro prepričati, če nek izdelek res potrebujem. Že tekom izziva sem se odločila, da se bom pogosteje ravnala po matriki ekspedicije/pohoda ali pa odisejade, saj poraba takih izdelkov ali storitev zahteva več napora in je zato tudi bolj premišljena, npr. članarina za CleverFit.

Ob aktivnem spremljanju osebnih financ sem se zagotovo vsaj delno prelevila v zavestnega potrošnika, na kar sem ponosna.

Zapraviti ali prihraniti? Menim, da je z racionalnimi nakupnimi odločitvami in premišljenim izborom prostočasnih aktivnosti možno oboje hkrati. 

Z.V.

Comments

Post a Comment

Popular posts from this blog

10 tednov, 5 knjig

Image
Za svoj izziv sem si zadala, da bom v 10 tednih prebrala 5 knjig, torej po eno knjigo na dva tedna. Za ta izziv sem se odločila, ker sem od nekdaj občudovala ljudi, ki so radi brali in ki so v življenju prebrali veliko knjig, ta navada pa meni nikoli ni šla od rok. Poleg tega vsi poznamo dolge sezname dobrih lastnosti, ki jih branje prinese, torej širše besedišče, večja splošna razgledanost, zniževanje stresa itd. Lahko torej rečem, da sem bila do knjig vedno pozitivno naravnana in sem si kot svojo želeno identiteto sebe, predstavljala sebe, ki veliko bere. Da bi izziv lažje opravila in se ga sploh sem si na začetku zadala katere knjige bom brala. Ker sem bila v nakup / izposojo knjig močno vpletena, in sicer na osebni ravni, je pri izbiri knjig šlo za sistematično procesiranje oz. središčno pot po modelu ELM. Naj pojasnim, pri izbiri knjig je šlo za močno vpletenost na osebni ravni, saj sem s tem, da sem brala knjige krepila svojo samopodobo in identiteto, oz. sem poskušala doseči s...
Read more

LIFESTYLE DETOX

Image
Že kar nekaj časa opazujem kako prehiter sodoben življenjski tempo slabo vpliva na moje počutje. Moja pozornost, čas in energija so slepo usmerjeni v vsakodnevne obveznosti in pričakovanja, ki jih moram kot posameznik v družbi izpolniti, kar vodi v to, da mi pogosto preprosto zmanjka energije in časa zase, za svoje, predvsem ekspresivne potrebe in želje, ki bi me popeljale do boljšega, tako fizičnega, kot psihičnega počutja. In čas je (bil), da rečem STOP! Stop hitremu tempu življenja. Čas je, da se umirim in najprej poskrbim zase. Ta izziv je bila odlična priložnost, da stopim iz svoje cone udobja in se končno dovolj motiviram, da začnem opravljati aktivnosti, ki sem si jih po tihem že dolgo želela, a nikoli ni bilo pravega trenutka za začetek. Vedno sem našla nek izgovor. Na tej točki se verjetno sprašujete kaj konkretno je sploh bil moj izziv in vedenje, ki sem ga želela doseči. Zadala sem si dokaj kompleksen izziv, ki je sestavljen iz treh komponent. In sicer, se bolj zdravo preh...
Read more

(Ne)uspešno 10-tedensko treniranje

Image
  Telesni aktivnosti družba, v kateri živimo, pripisuje vedno večji pomen. Poudarja se pomembnost zdravja, poleg tega dobrega počutja posameznika in lepega fizičnega izgleda, ki nam jih ta prinaša. Namen mojega izziva ni bil spremeniti vedenje, ampak ga utrditi. Telovadba in gibanje sta del mojega življenja že od majhnega. Nekoč sem trenirala odbojko, kasneje pa sem začela obiskovati vodene vadbe in fitnes. Zato sem se odločila, da se preizkusim v 10-tedenskem izzivu, v sklopu katerega moram opraviti vsaj 4 treninge tedensko. Podoben izziv sem si zadala že v času pandemije, ko sem bila ves čas doma. Takrat je opravljanje izziva potekalo veliko uspešneje. Tokrat izziv ni potekal tako gladko, kot sem si na začetku predstavljala. Mislila sem, da bom z lahkoto opravila štiri treninge vsak teden, vendar temu ni bilo  tako. Velikokrat nisem imela časa, se nisem dobro počutila ali pa se mi ni ljubilo trenirat. Že v prv e m tednu sem bila neuspešna, ker časovno nisem uspela ...
Read more